Po vsej verjetnosti bo vodik igral pomembno vlogo v projektih načrta za oživitev, namenjenih italijanskemu energetskemu sektorju, vendar se vodik že nekaj let pojavlja kot ena najzanimivejših alternativ v smislu energetskega prehoda v Italiji.

Prva točka v prid vodiku bi lahko bil njegov distribucijski model v Italiji, ki že obstaja: kapilarno transportno omrežje za plin v državi. Pravzaprav bi lahko vodik zlahka prenašali po plinovodih, ki prečkajo Italijo od severa proti jugu.

Potencialni prodor vodika v končno porabo v višini 23 % je ocenjen leta 2050, kar lahko omogoči 28-odstotno zmanjšanje emisij C02 v primerjavi z izhodiščnim letom 2018. Domino učinek v gospodarstvu: zaradi povečane končne uporabe vodikova industrija in z njo povezane dobavne verige na zgornjem in spodnjem delu verige lahko pričakujejo kumulativno povečanje vrednosti proizvodnje v obdobju 2020–2050 v višini med 890 in 1,5 bilijona EUR ter povečanje zaposlenosti za med 320.000 in 540.000 delovnih mest.

Cena vodika za prodajo v Italiji je okoli 15 € na kg, zaradi česar je vozilo na vodik izvedljiva alternativa za mobilnost v državi.